keyboard_tab Fair Advertising 2006/0114 SL

whereas Člen :

• whereas (13) 1

definitions:

Člen 1

Namen te direktive je varstvo trgovcev pred zavajajočim oglaševanjem in nepoštenimi posledicami takega oglaševanja ter določitev pogojev, pod katerimi je primerjalno oglaševanje dovoljeno.

Člen 2

V tej direktivi:

(a)	„oglaševanje“ pomeni kakršno koli obliko predstavitve v zvezi s trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, katere namen je spodbujanje prodaje blaga ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;

(b)

„zavajajoče oglaševanje“ pomeni vsako oglaševanje, ki na kateri koli način, vključno s predstavitvijo, zavaja ali bi utegnilo zavajati osebe, ki jim je namenjeno ali osebe, ki jih doseže, in ki bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje oseb ali ki iz enakih razlogov škodi ali bi utegnilo škoditi konkurentom;

(c)	„primerjalno oglaševanje“ pomeni vsako oglaševanje, ki izrecno ali z nakazovanjem določa identiteto konkurenta ali blaga oziroma storitev, ki jih ponuja konkurent;

(d)	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene v zvezi z svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, in kogar koli, ki deluje v imenu ali na račun trgovca;

(e)	„tvorec kodeksa“ pomeni vsak pravni subjekt, vključno s trgovcem ali skupino trgovcev, ki je odgovoren za sestavo in pregled kodeksa ravnanja in/ali za spremljanje spoštovanja kodeksa s strani tistih, ki so se zavezali, da ga bodo spoštovali.

Člen 3

Pri ugotavljanju, ali je oglaševanje zavajajoče, je treba upoštevati vse lastnosti oglaševanja in zlasti vse podatke, ki jih oglaševanje vsebuje in ki zadevajo:

(a)

značilnosti blaga ali storitev, na primer njihovo razpoložljivost, naravo, izvedbo, sestavo, metodo in dan izdelave ali dobave, primernost za namen, načine uporabe, količino, specifikacijo, geografsko ali tržno poreklo ali rezultate, ki jih lahko pričakujemo od uporabe blaga ali storitev, ali rezultate in stvarne značilnosti testov ali preizkusov, opravljenih na blagu ali storitvah;

(b)	ceno ali način izračunavanja cen ter pogoje, pod katerimi se dobavlja blago ali zagotavljajo storitve;

(c)	naravo, lastnosti in pravice oglaševalca, na primer njegovo identiteto in premoženje, usposobljenost in lastništvo pravic do industrijske, tržne ali intelektualne lastnine ali njegove nagrade in priznanja.

Člen 4

Kar zadeva primerjavo, je primerjalno oglaševanje dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	oglaševanje ni zavajajoče v smislu členov 2(b), 3 in 8(1) te direktive ali členov 6 in 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“) (7);

(b)	primerja blago ali storitve, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak namen;

(c)	objektivno primerja eno ali več bistvenih, pomembnih, preverljivih in reprezentativnih lastnosti takega blaga ali storitev, s čemer so mišljene tudi cene;

(d)	ne diskreditira ali očrni znamk, trgovskih imen, drugih znakov razlikovanja, blaga, storitev, dejavnosti ali razmer konkurenta;

(e)	pri izdelkih z navedbo porekla v vsakem primeru obravnava izdelke z enakim poreklom;

(f)	se ne okorišča nepošteno z ugledom znamke, trgovskega imena ali drugih znakov razlikovanja konkurenta ali z navedbo porekla konkurenčnih izdelkov;

(g)	ne predstavlja blaga ali storitev kot imitacije ali kopije blaga ali storitev, ki imajo zaščiteno znamko ali trgovsko ime;

(h)	ne ustvarja zmede pri trgovcih med oglaševalcem in konkurenti ali med znamkami, trgovskimi imeni, drugimi znaki razlikovanja, blagom ali storitvami oglaševalca in konkurentov.

Člen 5

1.   Države članice zagotovijo, da so v interesu trgovcev in konkurentov na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za boj proti zavajajočemu oglaševanju in za spoštovanje določb o primerjalnem oglaševanju.

Taka sredstva vključujejo predpise, po katerih osebe ali organizacije, ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti zavajajočemu oglaševanju ali za urejanje primerjalnega oglaševanja, lahko:

(a)	sprožijo sodni postopek proti takemu oglaševanju; ali

(b)	prijavijo tako oglaševanje upravnemu organu, ki je pristojen za odločanje o pritožbah ali začetek ustreznih sodnih postopkov.

2.   Odločitev za eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 1 in odločitev o tem, ali sodiščem oz. upravnim organom dopustiti, da zahtevajo predhodno zatekanje k drugim predvidenim načinom obravnavanja pritožb, vključno s tistimi iz člena 6, je prepuščena državam članicam.

Državam članicam je prepuščena odločitev:

(a)	ali je te postopke mogoče sprožiti ločeno ali skupaj proti več trgovcem iz istega gospodarskega sektorja; in

(b)	ali je te postopke mogoče sprožiti proti tvorcem kodeksov ravnanja, v kolikor zadevni kodeks spodbuja nespoštovanje pravnih zahtev.

3.   Na podlagi predpisov iz odstavkov 1 in 2 države članice prenesejo na sodišča ali upravne organe pooblastila, po katerih ta v primerih, kjer ocenijo take ukrepe za potrebne, ob upoštevanju vseh interesov in zlasti javnega interesa:

(a)	ukažejo prenehanje ali uvedejo ustrezne sodne postopke, s katerimi se ukaže prenehanje zavajajočega oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja; ali

(b)	če zavajajoče oglaševanje ali nedovoljeno primerjalno oglaševanje še ni bilo objavljeno, a je tik pred javno objavo, ukažejo prepoved ali sprožijo ustrezne sodne postopke, s katerimi se ukaže prepoved takega objavljanja.

Prvi pododstavek se uporabi tudi če ni dokazov o dejanski škodi ali o nameri ali malomarnosti oglaševalca.

Države članice predvidijo ukrepe, navedene v prvem pododstavku, ki se jih sprejme po hitrem postopku in imajo začasni učinek, ali dokončni učinek, glede česar imajo države diskrecijsko pravico.

4.   Države članice lahko pooblastijo sodišča ali upravne organe, da s pravnomočno odločbo prepovedo trajne učinke zavajajočega oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja:

(a)	da zahtevajo celotno ali delno objavo te odločbe in to v obliki, ki se jim zdi primerna;

(b)	da poleg tega zahtevajo objavo izjave o opustitvi dejanja.

5.   Upravni organi, iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1 morajo:

(a)	biti sestavljeni tako, da ni dvoma o njihovi nepristranskosti;

(b)	pri odločanju o pritožbah imeti ustrezna pooblastila za učinkovit nadzor in uveljavitev ugotovitev in odločitev;

(c)	navajati razloge za svoje odločitve.

6.   Če pooblastila iz odstavkov 3 in 4 izvajajo izključno upravni organi, morajo vedno navesti razloge za svoje odločitve. V takem primeru je treba zagotoviti postopke za presojo sodišča v primerih, da upravni organ nepravilno ali nerazumno izvaja pooblastila, in ali je organ v kakem primeru nerazumno opustil izvajanje svojih pooblastil.

Člen 6

Ta direktiva ne izključuje prostovoljnega nadzora nad zavajajočim ali primerjalnim oglaševanjem s strani samoregulativnih teles, ki ga lahko spodbujajo države članice, ali tega, da se osebe ali organizacije iz drugega pododstavka člena 5 (1) obrnejo na taka telesa pod pogojem, da so postopki pred temi telesi dodatni poleg sodnih ali upravnih postopkov iz navedenega člena.

Člen 7

Države članice podelijo sodiščem ali upravnim organom pooblastila, ki jim omogočajo, da v civilnih ali upravnih postopkih iz člena 5:

(a)

zahtevajo od oglaševalca, da predloži dokaze o točnosti oglaševalskih trditev, v katerih navaja domnevna dejstva, ob upoštevanju pravnih interesov oglaševalca in vseh drugih strank v postopku in če se taka zahteva zdi ustrezna glede okoliščin določenega primera, ter pri primerjalnem oglaševanju zahtevajo od oglaševalca, da predloži take dokaze v kratkem času; ter

(b)	štejejo dejanske oglaševalske trditve kot netočne, če oglaševalec ne predloži dokazov, ki se zahtevajo po točki (a) ali po mnenju sodišča ali upravnega organa predloži pomanjkljive dokaze.

Člen 8

1.   Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da bi ohranile ali sprejele določbe s ciljem zagotavljanja širšega varstva trgovcev in konkurentov v zvezi z zavajajočim oglaševanjem.

Prvi pododstavek se ne uporablja za primerjalno oglaševanje, v kolikor gre za primerjavo.

2.   Določbe te direktive se uporabljajo brez poseganja v določbe Skupnosti o oglaševanju posebnih izdelkov in/ali storitev in ne glede na omejitve ali prepovedi oglaševanja v določenih medijih.

3.   Določbe te direktive o primerjalnem oglaševanju ne obvezujejo držav članic, ki v skladu z določbami Pogodbe ohranijo ali uvedejo prepoved oglaševanja določenega blaga ali storitev, ne glede na to, ali je bila prepoved določena neposredno ali jo je določilo telo ali organizacija, ki je po zakonodaji države članice odgovorna za urejanje trgovinske, industrijske, obrtne ali poklicne dejavnosti, da bi dovolile primerjalno oglaševanje za tako blago ali storitve. Če so te prepovedi omejene na določene medije, se ta direktiva uporablja za medije, ki niso zajeti v te prepovedi.

4.   Nič v tej direktivi ne preprečuje državam članicam, da bi v skladu z določbami Pogodbe ohranile ali uvedle prepovedi ali omejitve uporabe primerjav v oglaševanju strokovnih storitev, bodisi takih, ki so bile določene neposredno, ali takih, ki jih je določilo telo ali organizacija, ki je po zakonodaji države članice odgovorna za urejanje strokovne dejavnosti.

Člen 9

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Direktiva 84/450/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge I, za prenos direktiv v nacionalno pravo in njihovo uporabo.

Sklici na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklici na to direktivo in bi se morali brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 11

Ta direktiva začne veljati 12. decembra 2007.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje z dne 26. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. novembra 2006.

(3)  UL L 250, 19.9.1984, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/29/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(4)  Glej Prilogo I, del A.

(5)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(6)  UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).

(7)  UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

---

---